Kako postati starš košarkarja – častna starševska
Vodnik – kako postati košarkarski starš?
15 korakov za pomoč Vašemu otroku kako pridobiti največ iz najboljše igre na svetu.
Prvi dan nove sezone v baseball-u, ponavadi znana osebnost vrže prvo žogo kot prvi met sezone. Kako veš, da je prvi dan hokejske sezone pri mladih selekcijah? Stara kanadska šala pravi, da takrat, ko je prvi starš vržen iz hokejske dvorane.
Začela se bo košarkarska sezona. Najboljši in najslabši čas v letu – oboje zavito v enem. V želji po dobrem sodelovanju ter spoštovanju nepisanih košarkarskih pravil smo pripravili nekaj smernic za katere želimo, da se jih bomo vsi držali ter spoštovali:
Prevzeto po: HD Jesenice mladi
- Podpirajte otroka: Ne mislimo samo v finančnem smislu. Raziskave so pokazale, da večina otrok sodeluje v športu predvsem zaradi zabave. Otroci ne razmišljajo o igranju v NBA ligi pri 11-ih letih, kot je to prisotno pri nekaterih starši. Otroci naj se zabavajo, ker je to njihova zabava, zato se zabavajte in uživajte tudi vi. Vsak starš naj poskuša razumeti, da če plačujejo za opremo ter vadnino, to še ne pomeni, da so lastniki igre. Igra pripada igralcem.
- Pravočasno pripeljite mladega košarkaša v dvorano; na vse treninge in tekme. Ne samo zaradi privajanja na disciplino, točnosti ter nemotenega poteka treninga. Trening se namreč ne začne s prihodom v dvorano. Začne se s pravočasnim prihodom, najmanj 15 min pred dvorano, v garderobo. V ekipnih športih je lahko garderoba, v času pred in po tekmi ali treningu, v mnogih primerih bolj koristna pri učenju življenjskih lekcij in včasih tudi bolj zabavna kot tekma sama.
- Spoštujte prostor garderobe. To je prostor, kjer so karte za vstop podeljene trenerju, tehnični ekipi in seveda igralcem.
- Podprite trenerja v treningu. Če trenerja sugerirate pred očmi vašega otroka je vaše početje le kontra produktivno. S tem spodkopavate otrokovo lastno izkušnjo. Trener je vodja in je odgovoren za sprejete odločitve, ki so v najboljšem interesu ekipe kot celote. Čeprav se kot starš morda kdaj ne strinjate z odločitvijo, zlasti se-ve če se le-ta nanaša na vašega otroka, morate razumeti in spoštovati vlogo trenerja.
- Uporaba 24-urnega pravila: 24-urno in zelo pomembno pravilo deluje na sledeči način. Če imate trenerju kaj za povedati počakajte 24 ur po dogodku preden boste z njim razpravljali – seveda brez alkoholnih dodatkov. V tem času dobite boljšo perspektivo ravno tako kot trenerji. Med tem časom se v procesu veliko argumentov izloči. V košarki je že čustvene igre. Najbolje je, da se čustva umirijo, preden govorite s trenerjem. Razgovor opravite tako, kot se za dve odrasli osebi spodobi.
- Vožnja v avtu: To lahko postane točka velikega trenja med mladimi nadebudneži in starši. Ko se po tekmi usedete v avto, jih ne zasujte z milijon vprašanji. Peljite jih na okusen zajtrk ali družinsko kosilo. Ne kritizirajte njihove igre – ali celo igre soigralcev. Pustite jim govoriti. Naj povedo, kar imajo v mislih. Odgovorite z veliko aha-ji in aja-ji. Če želite kaj vprašati, vprašajte, če so se zabavali? Vožnja domov je včasih lahko zelo čustvena, še toliko bolj po zelo čustveni tekmi.
- Košarka je tehnično, kondicijsko, taktično težek šport. Za igranje košarke je potrebno veliko znanja in spretnosti. Bodite potrpežljivi in spodbujajte otroke, da naj igrajo po svojih najboljših močeh. Nekateri otroci potrebujejo več časa za učenje, podobno kot pri vožnji s kolesom, ampak na koncu se vsak vozi s kolesom na enak način.
- Ne bodite starš s štoparico. Večkrat sem videl starše na tribunah, ki štopajo koliko časa bo njihov otrok na ledu. Starši s štoparico opazujejo le svoje otroke, tekme nikoli. Vedo, koliko minut na ledu odigra njihov otrok, ne pa koliko njegovi soigralci. So navdušeni, ko njihov otrok zabije gol, vendar jih ne briga niti malo, če gol zabije kateri od soigralcev. Ena od velikih lekcij ekipnega športa je, da se naučimo kako skupinsko delo lahko marsikaj spremeni. Timsko delo med starši je pogosto tako pomembno kot timsko delo med otroci na ledu. Samo ena štoparica med starši, lahko spremeni kemijo hokejske sezone mladih.
- Sojenje: Če bi bilo sojenje tako preprosto, bi lahko sodil kdorkoli ampak očitno večina tega ne zmore. Lahko povem iz izkušenj, da bolj ko preklinjaš, bolj ko tuliš, manj sodniških simpatij dobiš. Sodniki slišijo skoraj vse. Sodniki, vsaj večina, na tekmi sodijo po najboljših močeh. Delajo napake, tako kot trenerji in tako kot igralci. Izgubiti živce v dvorani je v prvi vrsti neprijetno za vašega otroka, kaj šele za vas. Poskušajte razumeti, da ste zgled svojim otrokom in naj Vam ne bo vseeno, kako se obnašate, kaj govorite/kričite, medtem ko iz tribune spremljate otroke pri igri.
- Starši naj razumejo in spoštujejo koncept ekipe in naj se zavedajo, da so v vsaki ekipi igralci, ki so za odtenek boljši od drugih, vendar je za ekipni uspeh potrebno sodelovanje vseh in vsakogar, ki je član ekipe – tudi rezervni vratar ali tehnični vodja. Noben posameznik v zgodovini ekipnih športov, ne glede na to, kako velik in odličen je bil, ni doživel uspeha brez ostalih članov ekipe.
- Starši morajo spoznati, da so mladi košarkarji tisti, ki igrajo tekmo. Če mora mladi nadebudnež kadarkoli med tekmo nenehno čakati kričeča navodila ali če mora oprezati za signali iz tribune se otrok nikakor ne more osredotočiti na tekmo in posledično izgubi stik s trenerjem, soigralci ter učenjem kako se odzivati in sodelovati med tekmo.
- Ne ponujajte denarja za dosežene gole. Strasti,ljubezni in zagona do košarke ni mogoče naučiti ali kupiti. Spodbujajte svojega otroka, da skače in se bori za vsako žogo – to jim bo dobro služilo v življenju.
- Vaši otroci ne potrebujejo copat za 150 EUR in dresa za 100 EUR ne glede na to, v katerem davčnem razredu ste. Zaradi novih palic in drsalk ne bodo postali boljši hokejisti.
- Opazujte dogajanje na ledu in ne na semaforju. Čeprav sta rezultat in lestvica pri malce starejših nadebudnežih do neke mere pomembna, je merjenje uspešnosti izključno na podlagi točk, zmag in porazov lahko zelo nevarno. Dober starš priznava, da ne glede na to, koliko ima sam rad hokej in koliko “želja” ima za svojega otroka, je na koncu otrok tisti, ki mora razviti strast do igre in pokazati željo, da vloži vse potrebno za igranje po svojih najboljših močeh. To je njihova igra. Naj jo igrajo.
- Spodbujajte mlade nadebudneže v šoli in pri učenju. Skupaj bodite ponosni tudi na otrokov učni uspeh in življenje izven dvorane. Zakaj? Ker mora biti mladi košarkar v svojem življenju pripravljen na najslabše, a hkrati močno upati na najboljše. Če se v življenju košarkarja nekaj ne izide, se lahko vedno nasloni na izobrazbo in znanje.
Prevzeto po: HD Jesenice mladi